Prejšnji teden smo govorili o »petih zrnih,« kitajski tradiciji, ki zaobsega pet zrn, ki so na kitajskem gojena že več tisoč let.  »Pet zrn« sestoji iz pšenice, riža, prosa, sirka in pa fižola (tradicionalno na kitajskem gre za rumeno sojo, vendar vsebuje vse vrste stročnic, bob, grah, črno sojo in pa vse vrste fižola). Govorili smo o prednostih uživanja zrnja kot osrednjega dela človeške prehrane in pa se malo posvetili tudi temu, kateremu od naših notranjih organov najbolj ustreza katero zrno.

Ta teden tako sledi še podroben pregled vsakega od petih zrn, povezanega organa in pa prednosti, ki jih imajo za naše zdravje.

1. Kadar primanjkuje jetrnega qija, jejte več pšenice. Pšenica je namreč žitarica, ki je dobra za naše telo. Pšenica je namreč po svoji naravi vroča in vnaša element ognja v naše telo, kar lahko spodbudi pretok Qija in ognja v jetra.
   Če pa imate nasprotno preveč ognja v svojih jetrih pa je priporočeno uživanje drugega zrna, namreč ajde. Ajda ima namreč hladno naravo in lahko pomiri ogenj v naših jetrih. Da pa v telo z ajdo ne vnesete preveč hladu pa je priporočeno, da jo jeste skupaj z kokošjo ali pa jagnječjo juho.
   Kadar je ogenj v jetrih preveč močan se človeku tudi preveč okrepi jetrni Qi zaradi česar lahko pride do drugih zdravstvenih težav, povišanega krvnega tlaka, razdražljivosti in pa celo zlatenice oziroma krvavitev. V tem primeru se je potrebno izogibati pšenici in uživati hrano, ki krepi pljuča, saj v tradicionalni kitajski medicini pljuča krotijo funkcijo jeter.
2. Če imate šibko srce je priporočeno uživanje več sirka. Sirek je v evropi malo razširjen, čeprav je v aziji zelo popularen, zaradi česar o njem ne bomo veliko razpravljali. Dovolj je vedeti, da sirek v srce vnaša toploto in ogenj, s čimer lahko izboljša slabo funkcijo srca.
   Če pa je v srcu preveč ognja lahko to privede do vzenmirjenosti in nespečnosti, zaradi česar je za pomiritev priporočeno uživanje grenkih stvari, na primer zelenega čaja. Če imate težave s preobilico ognja v srcu lahko tudi začnete jesti več tofuja. Tofu je tudi hladna hrana in spodbuja delovanje ledvic, kar bo pomagalo ukrotiti delovanje srca.
3. Kadar imate šibko vranico in ne morete absorbirati hranil iz hrane morate jesti več prosa. Proso je namreč zrno, ki ga človeško telo najlažje prebavi in absorbira.
   Proso je po svoji naravi rahlo sladkasto in nežno, sladke in nežne stvari pa imajo odvajalni učinek, zaradi česar moramo po uživanju prosene kaše večkrat na stranišče. To se zgodi zato, ker proso obremeni ledvica in lahko uživanje prevelike količine prosa škoduje ledvicam. Zato je pomembno, da proso kuhamo počasi. Za mamice po porodu se pogosto skuha prosena kaša z riževim oljem, ki je zelo hranljiva.
4. Kadar imate šibek Qi pljuč, jejte več riža. Za pridelovanje riža je potrebno veliko vode, zaradi česar je riž gojen v bolj vodnatih, južnih predelih.
   Najbolj razširjene vrste riža so običanji riži iz družine Japonica, lepljivi riž (v angleščini imenovan »glutinous rice« – naj vas ime ne zavede, lepljivi riž ne vsebuje glutena) in pa rjavi oziroma polnozrnati riž.
   Običajni riž iz družine Japonica ima močan jesenski Qi (v znamenju pljuč, suhosti in elementa kovine) in je vsakdanji beli riž, ki ga lahko dobimo v vsaki trgovini. Najmočnejši Qi ima tisti riž, ki je bil sajen zgodaj in imel pozno žetev. V kitajski medicini obstaja tradicionalna juha »belega tigra«, ki se jo uporablja za odstranjevanje odvečne toplote iz pljuč in pripravi iz te vrste riža. Od kje pa prihaja tako ime? Tradicionalna kitajska medicina verjame, da “beli tiger” predstavlja zahod in tako ustreza hladnemu, suhemu jesenskemu ozračju. Uživanje riža je dobro za kožo, saj riž hrani pljuča in razbremeni jetra.
   Lepljivi riž se pri nas da kupiti v posebnih trgovinah, ki uvažajo azijsko hrano. Odlikuje se po tem, da ima večjo vsebnost beljakovin in pa manj škroba. Ta vrsta riža je, ko je skuhana zelo lepljiva in se zato pogosto uporablja v pripravi lepljivih prigrizkov in pa sladic. Bolj kot je lepljiv riž, boljšega okusa je, zaradi česar se ga je tradicionalno kuhanega v možnarjih tolklo dokler ne postane lepljiva pasta. Dandanes je proces industrializiran toda v aziji še zmeraj obstaja več etničnih skupin (npr. Ljudstvo Hakka na Kitajskem) ki še vedno uporablja tradicionalne metode. Bolj kot se riž tolče, bolj lepljiv postane, toda hkrati postane težko prebavljiv.
   Rjavi riž je riž z otrobi, ki niso bili oluščeni in tako lahko vzkali, če ga damo na vlažno. Za nas je dobro, če jemo otrobe, saj je dandanes zaradi obilnega uživanja belega riža in drugih rafiniranih žit naši želodci postajajo čedalje bolj občutljivi.
5. Če je Qi ledvic šibak je potrebno jesti več fižola. V tradicionalni kitajski medicini je ta fižol rumena soja. Ledvica je zelo težko hraniti, saj čeprav soja hrani qi ledvic soje ne moremo jesti same po sebi, temveč jo je potrebno dodatno predelati. Nekateri ljudje iz soje naredijo mleko, da bi bilo lažje prebavljivo, toda to ne bo nahranilo ledvic in zgolj privede do napihnjenosti in vetrov. To je zato, ker predelava soje v sojino mleko ne predela fižola dovolj in je zato še zmeraj težko prebavljivo. Najboljši način za uživanje soje je tako uživanje tofuja, ki sojino mleko še nadaljno predela z uporabo metod, ki so podobne metodam za izdelavo sira iz kravjega mleka na zahodu. Tekstura tofuja je zelo fina, tofu pa je tudi zelo hranljiv in okusen. Zato je tofu najboljši način, da nahranimo ledvica. Toda ljudje, ki trpijo za kroničnimi ledvičnimi vnetji, obolenji ledvic in pa protinom ne smejo jesti tofuja.